Že kot otrok sem odraščala v družbi psov, zato si življenja brez psa ne morem predstavljati.
Pri šestih letih smo se s starši preselili iz stanovanja v hišo. Takrat smo kupili našo prvo psičko, nemško ovčarko Orko. Z Orko smo opravili vzrejni pregled in imeli leglo treh samčkov. Odločilo smo se, da enega samčka obdržimo in tako nas je Bingo spremljal še nekaj let po Orkini smrti. Leta 2004 sem postala lastnica bernske planšarke Dite, ki pa z mano ni bila dolgo časa. Zaradi bolezni nas je spomladi leta 2008 zapustila. Zaradi boleče izgube sem sklenila, da nekaj časa ne bom imela psa. Starši so me kmalu pregovorili in že tisto poletje sem postala lastnica male nadobudne kepice Ete, pasme hovawart. Z Eto sva v KD Domžale obiskovali tečaj male šole ter z uspešnim izpitom končali tečaj IPS-A in IPS-BBH. Leta 2012 je Eta skotila šest mladičkov. Najmlajšo in hkrati tudi najživahnejšo v leglu sem obdržala in jo poimenovala Miša. Z Mišo sva opravili tečaj male šole, IPS-A in IPS-BBH. Trenutno z njo obiskujeva tečaj agilitiya. Obe psički sta zelo učljivi in nadvse uživata, ko se kaj novega naučita. Najbolj pa se veselita vikendov, ko se skupaj podamo na daljše pohode v gore. Ker sem rada v družbi psov in ker me delo z njimi osrečuje, sem se odločila, da postanem inštruktorica. Tako bom lahko opravljala nekaj, kar me izredno veseli.
