Doma vzrejamo labradorce, tako da sem bila že od majhnega obdana s psi. Svojo prvo psičko Ginger sem dobila pri 15 letih. Z njo sem odraščala skozi najstniška leta, se razvijala, delala napake, ki mi jih je na srečo kar pridno odpuščala, in se učila. Po dveh letih sva opravili tudi lovsko tekmo najtežje stopnje. Kljub temu da je znala že vse osnove poslušnosti, sem z njo vseeno želela opraviti tečaj in izpit B-bh, saj sem vedela, da se lahko še veliko naučim. Takrat sem se prvič soočila z izzivom pasje šole in vzbudila se je želja po več.
Kasneje sem prevzela šolanje Brite, ki sem jo hitro vzela za svojo. Uspešno sva opravili najprej izpit A, nato še izpit B-bh. Nato sva poskusili še agility, kjer sem ugotovila, da Brita morda ne uživa najbolj v tem športu, jaz pa. 4 leta kasneje je k meni prišel Kiwi, šetlandski ovčar. Skupaj sva se začela učiti kaj vse je pri agilitiju potrebno znati (poleg osnovnih povelj, ki bi jih moral znati vsak pes) in se po veliko dela tudi začela udeleževati tekem. Ko me je Brita prezgodaj zapustila in nisem znala živeti le z enim psom, pa je k meni prišel še Mango.
